Zakaj je med tekoče zlato iz čebeljega panja?

Zakaj je med tekoče zlato iz čebeljega panja?

29. avgust 2022
Čas branja: 6 min
Prodajalna Medex tocenje medu
Do sredine 18. stoletja je bil med edino sladilo na območju današnje Slovenije. Čebelarska dejavnost je že bila razvita, vendar je šele Marija Terezija uvedla strokovni pristop in ustanovila čebelarsko šolo. Njen prvi učitelj je bil Slovenec Anton Janša, ki velja za začetnika modernega čebelarstva. Njegov rojstni dan – 20. maj - je postal svetovni dan čebel.
Kako nastane med?

Med je naravni sladki dar narave, ki nastaja s trudom marljivih čebel. Te pomembne opraševalke v naravi nabirajo cvetlični nektar (nektarski med) in drevesne sokove z izločki žuželk (manin med).

Čebele nabrano tekočino predelajo z lastnimi sokovi, jo shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Ko je med zrel, ga čebele pokrijejo z voščenimi pokrovci in shranijo kot zalogo hrane. Le naravno zorjen med v celoti ohranja njegovo naravno kakovost.

Ali-ste-vedeli

Ali ste vedeli?

Ena čebela bi za 1 kg medu morala obiskati okoli 4 milijone cvetov, nabrati od 3 do 4 kg medičine in opraviti 120.000 poletov. Ta pot bi bila enaka sedemkratnemu obsegu Zemlje.

Sestava medu

Med sestavlja okrog 200 različnih snovi, ki mu določajo okus, vonj, aromo in barvo. Vanj se pretočijo najbolj hranljivi deli rastlin, ki jih čebele obdelajo in jim dodajo unikaten pečat. Kakšen je med, ki ga čebelar natoči iz panja, je odvisno od izvora nektarja, zrelosti medu, podnebnih razmer, pa tudi od načina ter pogojev pridelave medu. Ne glede na vrsto, bo imel med sledečo sestavo:

voda
15 – 20 % voda
ogljikovi hidrati
70 – 80 % ogljikovi hidrati v obliki preprostih sladkorjev
beljakovine
0,2 – 0,5 % beljakovine v obliki encimov, antibakterijskih peptidov in prostih aminokislin
ostalo
Ostalo: zaščitni polifenoli in flavonoidi, minerali in vitamini v sledovih
cebela sivka
Kranjska sivka, avtohtona slovenska čebela

Slovenija pokriva 0,004 % zemeljskega površja, na katerem živi več kot 2 % vseh znanih kopenskih živalskih vrst. Medonosna čebela kranjska sivka (Apis mellifera carnica) ima med slovenskimi avtohtonimi živalskimi vrstami posebno mesto in je tudi edina zaščitena avtohtona čebela v Evropski uniji. Številni čebelarji širom po svetu so kranjsko sivko vzljubili predvsem zaradi njene mirnosti, delavnosti, trdoživosti, dobrega izkoriščanja gozdne paše in skromne porabe zimske zaloge hrane.

V Sloveniji jo lahko srečate tako na sprehodu v naravi kot v mestih, kjer jim zavetje panja nudi vse več urbanih čebelarjev. Prepoznali jo boste po izrazito dolgem rilčku in rjavosivih dlačicah na trupu. Ste jo že videli?

Ali-ste-vedeli

Ali ste vedeli?

V času glavne paše leti čebela iz panja do sedemnajstkrat na dan. Pri tem za vsak polet porabi približno pol ure.

Slovenski med, med z zaščiteno geografsko označbo

Glede na prevladujočo rastlinsko vrsto, na kateri so čebele nabirale nektar ali mano, ločimo več vrst medu. Bogata flora in neokrnjeno naravno okolje Slovenije nudita čebelam najboljšo pašo na drevesih akacije, lipe, smreke, kostanja, hoje ter na medovitih travniških rastlinah.

Slovenski med z geografsko oznako je pridelek kranjske sivke in izbranih medovitih rastlin, ki rastejo na najčistejših območjih Slovenije. Najboljšo pašo v Sloveniji zagotavljajo drevesa akacije, lipe, smreke, kostanja in hoje ter medovite travniške rastline. Za Slovenski med veljajo stroga pravila pridelave in polnjenja, ki mu poleg visoke kakovosti zagotavljajo tudi varnost.

Ali-ste-vedeli

Ali ste vedeli?

Čebele predstavljajo pomemben del prehranske verige. Od njihovega opraševanja je odvisna vsaka tretja žlica hrane.

Zlati panj, prvi slovenski izdelek med z znakom višje kakovosti

V Medexu spoštujemo čebelarjenje in se že od leta 1954 zavzemamo za ohranjanje kranjske sivke. Z medom blagovne znamke Zlati panj smo postali prvo slovensko živilskopredelovalno podjetje, katerega izdelki so dobili znak rdeče lastovke - simbol višje kakovosti. Ta simbol lahko pridobijo le kmetijski pridelki in živila, ki s svojimi lastnostmi med istovrstnimi prehranskimi pridelki in živili izstopajo z boljšo kakovostjo.

Zlati panj je med iz Slovenije z najnižjo vsebnostjo vode, polnjen brez pregrevanja. Med Zlati panj se od drugih vrst medu razlikuje po dveh glavnih lastnostih, ključnih za določanje kakovosti – stopnji hidroksimetilfurfurala (HMF), ki je pokazatelj pregretosti medu, in nižji vsebnosti vode v medu. Pravilnik o medu dovoljuje največ 40 mg HMF/kg medu, v medovih Zlati panj pa njegova količina nikoli ne presega 15 mg HMF/kg medu. Vsebnost vode je v medu Zlati panj vsaj za 2 % nižja od dovoljene 20% vsebnosti.

V skupini Zlati panj lahko izbirate med planinskim, travniškim, kostanjevim, hojevim in lipovim medom.

Ali-ste-vedeli

Ali ste vedeli?

Dve jedilni žlici medu bi čebelo napolnili z dovolj energije, da bi obkrožila svet.

med_lab

Preverite med!

Preverjanje kakovosti medu zahteva znanje, izkušnje in ustrezno opremo. V Medexu na parametre varnosti in kakovosti najprej analiziramo vse vhodne surovine, saj njihov nadzor posledično zagotavlja varnost končnih izdelkov.

Z željo, da najširši javnosti omogočimo transparenten dokaz o neoporočnosti našega medu, na naši spletni strani omogočamo vpogled v analizni list vsakega napolnjenega kozarca medu, s čimer kupcem potrjujemo zaupanje v med blagovne znamke Medex.

Ali ste vedeli?
  • Če dodamo med v toplo mleko, nam napitek pomaga zaspati.
  • Če med uporabljamo za slajenje tort in peciva, te ostanejo sveže dlje časa.
  • Splakovanje las z mešanico medu, vode in jabolčnega kisa lasem povrne lesk.