Čebele so na Zemlji že dolgo vrsto let. Najstarejši doslej znani fosil čebele je star od 25 do 50 milijonov let. Našli so ga v koščku jantarja. Osupljivo, kajne? Spoznajmo še nekaj osupljivih dejstev o čebelah.
Slovenija je domovina kranjske čebele
Kranjska sivka Apis mellifera carnica, čebelarji jo zaradi značilne sive barve imenujejo tudi kranjska sivka, je slovenska avtohtona vrsta čebel. Zaradi njenih izjemnih lastnosti in uspešne trgovine z maticami in čebeljimi družinami je postala ena najbolj razširjenih čebeljih vrst na svetu, v Evropi je celo vodilna. Lastnosti kranjske sivke so: mirnost, delavnost, marljivost, odlična orientacija in dober donos. V Sloveniji je zaščitena, zato pri nas ni dovoljeno gojiti čebel drugih ras. Je tudi edina avtohtona zaščitena čebelja vrsta v Evropski uniji.
Čebelja družina je številčna
Čebele živijo v skupnosti, ki se imenuje čebelja družina. Tako kot vsaka družina ima tudi čebelja več članov.
- Matica je v čebelji družini samo ena. Pravimo ji tudi mati kraljica. Z zaleganjem jajčec skrbi za potomstvo in vpliva na kakovost družine.
- Čebele delavke so najštevilčnejše, teh je v sezoni tudi 60.000 ali več. Opravila čebel delavk pa so ravno tako številna in raznolika. Od čiščenja, krmljenja, grajenja satja, pridelave medu, straženja, nabiranja in najpomembnejšega opravila – opraševanja rastlin. Kaj vse znajo čebele delavke! Le kateri delodajalec si ne bi želel tako pridnih delavk?
- Troti – tudi samci so pomembni člani čebelje družine, saj oprašijo matico in poskrbijo za razpoloženje v panju. Številčno jih je med nekaj sto in nekaj tisoč. Sredina poletja je čas, ko morajo zapustiti čebeljo družino. Takrat v naravi začne primanjkovati hrane, pa tudi jesen ni pravi čas za prašenje matic.
Zgledujmo se po čebelah
Čebelja družina je usklajena in deluje kot dobro organizirana celota. Čebele so znane po svoji delavnosti, marljivosti, urejenosti in povezanosti. Ob tako velikem številu čebel v družini si kar težko predstavljamo, da vse poteka gladko. Člani čebelje družine dobro vedo, kaj je njihova naloga. Lastnosti čebel in njihovo delovanje so lahko zgled in odličen model delovanja in (so)bivanja med ljudmi. Zgledujmo se po čebelah.
Čebele spadajo med žuželke
Čebelje telo je zgrajeno iz glave, oprsja in zadka. Na oprsju ima čebela dva para prozornih kril. S krili zamahne kar 11.400-krat na minuto. Pri mahanju s krili nastane značilen zvok, ki mu rečemo brenčanje ali bučanje, kot so ga poimenovali včasih. Tudi čebele so bile včasih bučele. Letijo s hitrostjo od 20 do 40 km/uro. Krila uporabljajo tudi za prezračevanje panja, pri opraševanju in pri čebeljem plesu.
Čebele se odlično sporazumevajo
Sporazumevanje med čebelami je ključnega pomena za uspešno delovanje čebelje družine. Čebele se sporazumevajo z:
- dotikanjem in oddajanjem tresljajev,
- zvočnimi in kemičnimi dražljaji (s feromoni),
- značilnim zibajočim čebeljim plesom. Čebela s plesom preostalim čebelam sporoča lokacijo paše. Plesalka se giblje po satu v obliki osmice in pri tem trese zadek in brenči s krili. Ker je v panju temno, čebele razberejo lokacijo s sledenjem in dotikanjem. Iz plesa je mogoče razbrati tudi smer, oddaljenost in intenzivnost paše. Bolj ko je oddaljena, daljše je zibanje plesalke. Lokacije paše, kamor se odpravijo čebele, je lahko oddaljena tudi 4 kilometre ali več.
Čebele se razvijejo z jajčec
Čebele se razvijejo iz jajčec, ki jih zaleže matica. Po treh dneh se iz jajčec razvijejo ličinke, sledi faza bube, ki je zadnja faza, preden se izleže mlada čebela (jajčece, ličinka, buba, mlada čebela). Ali veste, kako dolgo traja, da se iz jajčeca razvije čebela? Različno! Razvoj matice traja 16 dni, razvoj čebel delavk 21 dni, trotov pa 24 dni.
Najdlje živijo matice
Življenjska doba čebel je različno dolga. Najdlje živijo matice, tudi do pet let. Poletne čebele delavke živijo le nekaj tednov, medtem ko zimske lahko živijo do pet mesecev. Troti živijo od tri do šest mesecev.
Kranjska čebela je znana po mirnosti
Kranjska čebela ni napadalna, znana je po svoji mirnosti. Med pašo je čebela osredotočena na nabiranje nektarja in mane, takrat ne piči, saj je njeno poslanstvo takrat zanjo najpomembnejše. Čebela piči takrat, ko čuti, da je ogroženo njeno življenje.
Ko čebela piči, umre
Za čebelo delavko je pik usoden. Čebela ima na koncu žela majhne kaveljčke, ki se zarijejo v kožo človeka. Zaradi kaveljčkov čebela ne more izvleči žela. Ti se zataknejo v mehko povrhnjico, skupaj z želom v koži ostane še del čebeljega zadka, brez katerega pa čebela ne more živeti. Zato čebela umre. Če čebela želo zabode v trdno podlago, npr. v zunanji skelet žuželk, ga z lahkoto izvleče iz žrtve in pri tem ne umre. Kako globoko je spoštovanje ljudi do čebele, kaže tudi jezikovna raba. Čebela namreč ne pogine, temveč umre. Kot človek. Matica ima za razliko od čebel delavk gladko želo. Uporabi ga lahko le, kadar se bojuje z drugimi maticami. Le redko ima priložnost, da piči človeka. Troti nimajo žela, zato ne morejo pičiti.
Priden kot čebela
Čebele nabirajo nektar in mano v medni želodček, v katerega lahko shranijo do 70 mg nektarja. Pašna čebela mora za poln želodček nektarja na dan obiskati do 1000 cvetov in opraviti okrog deset izletov. To pomeni, da čebela v enem dnevu obleti tudi do 4000 različnih cvetov.
Kdo bi oprašil rastline, če ne bi bilo čebel?
Čebelam velik pomen pripisujemo zaradi pridelave medu in preostalih čebeljih pridelkov, s katerimi nas razvajajo. Vendar pa je vloga čebel še veliko pomembnejša. Z opraševanjem čebele vplivajo na pridelavo svetovne hrane. Od opraševanja čebel je odvisna vsaka tretja žlica hrane, saj oprašijo kar 80 % rastlin. V nekaterih predelih sveta je zaradi prevelike onesnaženosti premalo čebel, zato sadje in zelenjavo ročno oprašujejo ljudje. Čebele so pomemben kazalnik čistosti okolja, zato skrbimo zanj.
